Gmajnar Administrator foruma
Pridružen/-a: 15.12. 2015, 13:41 Prispevkov: 9
|
Objavljeno: 13 Jan 2016 12:50 Naslov sporočila: Članek v Financah - EKOSKLAD |
|
|
Tako lahko s subvencijo prihranite 50 odstotkov stroškov ogrevanja
12.01.2016 22:30Finance 8/2016
Če boste hišo ali blok celostno obnovili, bodo subvencije letos višje kot lani
Teja Grapulin
Do leta 2030 želi država za 30 odstotkov glede na leto 2005 zmanjšati porabo končne energije v stavbah in za 70 odstotkov izpuste toplogrednih plinov v stavbah. Za doseganje teh ciljev je ključna prenova stavb, da bodo te za ogrevanje porabile čim manj energentov. Da bi bilo energetskih obnov čim več, država prek Eko sklada sofinancira naložbe energetske obnove stavb. Pogledali smo, kakšne prihranke pri stroških za ogrevanje je mogoče doseči z obnovo, za katero so na voljo subvencije, ter na kaj je treba paziti, ko se lotevamo takšnih projektov.
Vsi podatki kažejo, da se naložbe v energetsko obnovo zanesljivo povrnejo, poudarja energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz cerkniškega zavoda Vitra. »Kadarkoli gledamo, kam vložiti denar, pa naj bo javni ali zasebni, se vedno vprašamo, kakšne bodo obresti na banki, kakšna so tveganja, če gremo v sklade. Pri energiji te dileme ni. Pri energetskih obnovah je mogoče na stotinko natančno izračunati, v kolikšnem času se bo neka naložba povrnila.«
Vzemimo primer energetske obnove fasade, ki so jo leta 2013 izvedli lastniki stanovanj v enem od ljubljanskih blokov. Danes v povprečju za ogrevanje porabijo pol manj, kot so pred obnovo. Primerjava povprečnih stroškov ogrevanja pred obnovo in po njej je zgovorna - v ogrevalnih sezonah 2011/2012 in 2012/2013 so bili povprečni skupni stroški ogrevanja 2.760 evrov na mesec, po obnovi v naslednjih dveh grelnih sezonah pa okoli 1.380 evrov na mesec (podrobni podatki so v grafiki). »K energetski prenovi stavb etažne lastnike spodbujamo že dlje časa. Smo pa ugotovili, da je največji zadržek navadno prav denar oziroma sredstva za financiranje prenove,« pojasnjuje Franc Props iz podjetja SPL. V opisanem primeru so si lastniki finančno breme naložbe olajšali s subvencijo Eko sklada za toplotno izolacijo fasade.
(Pri energetskih obnovah je mogoče na stotinko natančno izračunati, v kolikšnem času se bo naložba povrnila. Bojan Žnidaršič. energetski svetovalec Foto: Vesna Tomaževič)
Koliko manj so plačali in kdaj se jim bo naložba povrnila
Fasada ljubljanskega bloka iz našega primera je bila že dotrajana, tako da bi jo morali lastniki v vsakem primeru obnoviti, in odločili so se, da hkrati z obnovo fasade poskrbijo še za toplotno izolacijo. Vrednost naložbe, če pogledamo postavke za toplotno izolacijo fasade, je bila slabih 165 tisoč evrov, zgolj dodatna izolacija je stala 74 tisoč evrov. Eko sklad je k 165 tisočakom prispeval četrtino oziroma 41 tisoč evrov. Za posamezno stanovanje je to pomenilo strošek nekaj manj kot tri tisoč evrov, z upoštevanjem subvencije pa nekaj manj kot 2.400 evrov.
Izračuni pokažejo, da se bo lastnikom stanovanj, če se upošteva sofinanciranje Eko sklada, naložba povrnila v 12,86 leta, življenjska doba fasade pa je 30 let, pojasnjuje Props. Brez sofinanciranja Eko sklada bi bila ta doba precej daljša, in sicer 17 let. Če gledamo zgolj strošek dodatne izolacije, to je 74 tisočakov, se bo lastnikom z upoštevanjem subvencije strošek povrnil v 3,4 leta.
Takšne naložbe so velik finančni zalogaj
Celotna naložba je bila vredna nekaj manj kot 200 tisočakov, saj so se lastniki, kot je običajno ob obnovi fasade, odločili za obnovo še drugih delov stavbe, denimo vhodov, vrat, razsvetljave vhoda, opisuje Props. »Ko je treba zapreti finančno konstrukcijo naložbe, je seveda najprej težko. A se najdejo rešitve, nekateri imajo precej zbranega denarja v rezervnem skladu, kombinira se s posojili, s subvencijami. Lastniki so vse bolj ozaveščeni, vedo, kaj pridobijo z energetsko obnovo, zato se vse lažje odločijo za naložbo.« Tudi letos bo Eko sklad v celoti kril stroške naložbe socialno šibkim občanom, če so v času naložbe upravičeni do denarne socialne pomoči.
(K energetski prenovi stavb etažne lastnike spodbujamo že dlje časa. Smo pa ugotovili, da je največji zadržek navadno prav denar oziroma sredstva za financiranje prenove. Franc Props, SPL Foto: Sašo Radej)
Lanski razpisi podaljšani, novi že februarja
Eko sklad napoveduje objavo letošnjih razpisov za sofinanciranje energetskih obnov že v začetku februarja, lanske pa je podaljšal, saj so sredstva še ostala. Spomnimo, razpisi v letu 2015 so bili objavljeni z zamudo, o tem smo pisali v članku na povezavi 'Pojasnila Eko sklada glede razpisa so smešna', zaradi česar tudi obdelava prijav poteka s precejšnjim zamikom. Pri vlogah za energetsko obnovo stanovanjskih hiš so trenutno šele pri tistih, ki so prispele sredi avgusta, pri preostalih, pravijo, jim uspeva zagotavljati zakonsko določen 90-dnevni rok.
Za subvencije letos 37,5 milijona evrov
Kot rečeno, predvidoma v začetku februarja bodo objavljeni razpisi Eko sklada za leto 2016. Za nepovratna sredstva bo imel na voljo 37,5 milijona evrov (lani 32 milijonov), za prebivalce devetih občin, za katere velja poseben načrt o varstvu zunanjega zraka, to so Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, pa še dodatnih 15 milijonov evrov. Torej bo skupno na voljo 52,5 milijona evrov.
Eko sklad pa je zadnji dan minulega leta že objavil razpis za sofinanciranje zamenjave starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah za socialno šibke občane. Podrobnosti na povezavi ([subvencije.finance.si]).
Kaj bo novega v letu 2016
52,5
milijona evrov subvencij bo skupno na voljo prek Eko sklada v letu 2016.
30 milijonov evrov bo Eko sklad v letu 2016 namenil za kreditiranje okoljskih naložb.
Na letošnjih razpisih bo mogoče dobiti višjo subvencijo kot lani za obsežnejše obnove stavb, kar pomeni najmanj tri ukrepe hkrati (denimo fasada, okna, ogrevalni sistem), še višje pa za celostno obnovo stanovanjskih in večstanovanjskih stavb. Tako bo mogoče pridobiti 50 odstotkov subvencije za celostno obnovo stanovanjske hiše namesto dosedanjih 40 odstotkov, je razvidno iz poslovnega načrta Eko sklada za leto 2016, ki ga sicer mora potrditi še vlada. Za celostno obnovo stavbe se šteje tista obnova, kjer se dela denimo obnova ovoja stavbe, torej fasade, strehe, ter obnova tehničnih sistemov, denimo prezračevanja ali ogrevanja. Na Eko skladu računajo, da bodo tako s 400 tisoč evri spodbudili 20 naložb, kar pomeni 20 tisoč evrov na naložbo.
Za posamične ukrepe pa bo stopnja sofinanciranja nižja. Denimo zgolj za izolacijo fasade v hiši bo Eko sklad primaknil 20 odstotkov upravičenih stroškov, in ne več 25, kot je do zdaj. Večja pomoč bo na voljo tudi pri obnovah blokov, in sicer kadar bosta izvedena dva ukrepa, ob tem se mora eden nanašati na obnovo ovoja stavbe, drugi pa na izboljšanje ogrevalnega sistema. Še večja spodbuda bo namenjena celostni obnovi večstanovanjske stavbe.
Za posojila 30 milijonov evrov
Eko sklad ponuja tudi posojila za okoljske naložbe, letos bo imel za ta namen na voljo 30 milijonov evrov. Tako kot v minulih dveh letih bo tudi letos mogoče subvencijo kombinirati s posojilom, če boste seveda izpolnjevali pogoje obeh razpisov.
Kako bodo preprečili zamude
Na Eko skladu še niso pregledali vlog, ki so jih prejeli za lanski razpis, a prepričani so, da letos ne bo takšnih zapletov z obdelavo novih vlog. Kot pravijo, ne pričakujejo takšnega navala, kot je bil lani, saj med lanskim in novim razpisom ne bo premora. Računajo, da bodo zato lahko tekoče obdelovali vse vloge. Kako se prijaviti na razpis Eko sklada in kako potekajo izplačila, smo podrobno pisali v članku na povezavi Grem v energetsko obnovo. Kako se prijavim na razpis za subvencijo?.
Pazite se nesmiselnih naložb
Dobro je, da Eko sklad zdaj daje večji poudarek celostni obnovi stavb, poudarja Bojan Žnidaršič. »Pri teh celostnih obnovah pa bo treba temeljito proučiti, katere ukrepe izvesti. Tipična napaka je denimo, da so ljudje, ki so se lotili delnih ukrepov, kupili kotel na biomaso, potem so se lotili še toplotne izolacije fasade. Po izolaciji fasade se je pokazalo, da so kupili premočan kotel, saj niso upoštevali, da bodo prenovili fasado, kar pomeni, da je bil kotel tudi dražji, kot ga po novem potrebujejo. Zato je smiselno te obnove delati celostno,« opozarja sogovornik. »Eko sklad se je na področju financiranja začel vesti bolj prijazno do porabnikov, omogočajo denimo najetje posojil in pridobitev subvencije hkrati. Kar močno olajša financiranje naložbe.« |
|